“Kur te verbon xhelozia”
Poezi
Dallgesh, nje Leter vleresimi,
ne nje dite prilli, krejt papritur,
sic ngridhet dhia per t’u percitur:
na e gjejne ne bar gojecarapin,
i japin lajmin, japin mandaten…
Kthen ai fjalen e radhes, te gremer,
Po calon koha, e kam ndier me pare,
do permbyset bota, lumi ta marre:
rreth tavolines dreqerit, ulur radhe,
qajne duke qeshur, qeshin duke qare.
E mesoi historine poseduesi,
dhe floket e zinj mbi balle iu thinje,
kur fotoja bente rrotullimin e botes,
kerkoi gojecarapin, e gjeti ne nje vrime:
dreqerit hidhnin valle,
xhelozet, iso me ulerime…
Ne turr, ajo dreq Leter vleresimi,
ne nje dite prilli, krejt papritur,
pa u ngridh qytetit stuhia,
sic ngridhet dhia per t’u percitur:
dhe na e gjejne ne bar gojecarapin,
verbuar keq nga xhelozia.
