Arben Zeqo
… Bote e ” imja ” bote ,
ç’eshte e me mundon !
Brenda fle si zjarr ,
Zemer ngarkuar …
qe me rrahjet flet .
Shok i behet loti ,
faqeve rreshqet .
Bej harroj kujtimet ,
lodhem esht ‘e kote .
Peshtjellur te jet’ enderr ,
me mua qesh e lot …!
Vetes rrotullohem ,
djerse te jete a lume …
Ndjenjat me ngat’rrohen ,
neteve pa gjume .
Dallge ne ” accorde ” ,
bere simfoni .
… ” Corrus ” ne pul’bardha ,
duetto un e ” Ti ” !
Here me behesh fllad ,
here ngjan si zane …
Nje ze vjen nga larg ,
dallget vale vale .
S’di kush lot me mua ,
pa te pyes o det .
Th’rras nje emer ” mbytur ” ,
me degjon e s’flet .
Neteve pa gjume ,
yjet numeroj .
Hena me rri fshehur ,
” mallin ” perqafoj .
Ndihmome moj valëz ,
zerin t’ja degjoj !
Ti bregut menduar ,
un’ shpirtit ” pergjoj ” … !
Floket … fustanella ,
fryre tumba ere .
Mendja … ” hardallisur ” ,
fluturo njehere .
Larg e di te dukem ,
si varka lundrim .
Gjoksit te rri ” strukur ” ,
mbremjes gjer agim .
Limanit ndjej e ” lutesh ” ,
rrezet duke zbritur
Bregu me behet ” skene ” ,
une duar trokitur …
Enderroj je larg ,
shpirti bere umbrelle .
Gonxhe vesë keputur ,
trendafil i verdhe !
Nektare petalesh ,
si dikur pranvere …
Fllade hyjne dritares ,
paqe s’gjej perhere !
… Paqe dashuria s’ka !
Zeqo@rbenAutor .
London august 2024 .
